Iz rodnih Domžal mu je v dobrih treh desetletjih uspelo priti do Ljubljane, kjer je pričel z delom v oglaševanju, ki je po njegovem opažanju v svoji najboljši obliki čim manj podobno okraševanju. Verjame, da se ideje vedno skrivajo v divjini vsakdana, glavna naloga je, kako jih ujeti in ukrotiti do te mere, da v sebi še vedno ohranijo iskrico, ki razsvetli obraze. Ko so ga nekoč na ulici povsem spontano vprašali, zakaj imamo ljudje možgane razdeljene na dve polovici, je odgovoril, da z namenom frikcije med obema stranema, ki porodi nove ideje. Ko pogleda levo in desno pred prehodom za pešce, to jemlje za najpomembnejšo jutranjo telovadbo, sicer pa rad plava in občasno pride na površje po zrak. Za svoje delo na kopnem je prejel več nagrad.