Janez Rakušček

Rojen je bil v drugi polovici šestdesetih, kot eden od prvih primerkov generacije X; tiste generacije, ki je s svojo nekonsistentnostjo prva zmedla sociologe in druge preučevalce družbenih pojavov. Odraščal je v osemdesetih, kar je vsaj v Sloveniji pomenilo eklektično mešanico Heideggra, Lacana, Nietzscheja, Siouxie and The Banshees, The Clash, Cabaret Voltaire, Bretta Eastona Ellisa, Baudelaira, Rimbauda, Laibachov, Azre, Ekaterine Velike, Teatra Sester Scipion Nasice. Bil je del generacije, ki je takoj po gimnaziji pustila svoje prijatelje in ljubezni ter odkorakala v JNA, kjer so ga najprej izučili za snajperja v posebni pehotni enoti, nato pa še za peka. Ponoči je kot požarni stražar ob zarjavelih in smrdečih oklepnikih bral Seminaires Jacquesa Lacana in če je prislonil improvizirano žico na topovsko cev, je lahko ujel Hitparade avstrijskega radia OE3 (ja, v Tuzli). In svet je za pol ure izgledal normalen, čeprav so okvire te normalnosti postavljali nerazumljivi pojmi, kot je objet petit a in katatonični nemški hiti tipa Bruttosozialprodukt benda Geier Sturzflug.

Eklektičnost mu je bila vedno blizu. Čeprav je diplomiral iz umetnosti, ga je vedno privlačila tudi znanost, še posebej matematika in fizika. Kot dijak četrtega letnika bežigrajske gimnazije je zvečer hodil na predavanja in vaje iz višje matematike na Inštitut Jožef Stefan; koncepta ničle in neskončnosti sta ga fascinirala, saj sta omogočala abstraktno mišljenje, ki se osvobaja fizičnega sveta. In če je prvi postulat znanosti priznanje lastne nevednosti, potem je nedvomno znanstvenik, ne glede na to, da se ukvarja z izrazito ustvarjalnim poklicem. Odtod po vsej verjetnosti izhaja precejšnja skepsa do marketinških instant revolucij tipa »to (vstavi pojem po potrebi) spreminja vse« in še posebej vademekumov (kar vseh), ki jih je naš svet poln; njihova koristnost se mu zdi podobna kot učinkovitost čudežnih diet ali priročnikov za samopomoč.

Po vsem tem najbrž ni čudno, da se ukvarja z oglaševanjem. Zelo rad. Po vsem tem najbrž tudi ni čudno, da ima najraje naslednji projekt, ki ga čaka na mizi, ker verjame Siru Johnu Hegartyju: »You're only as good as your next idea«.