Govorec: Jonas Žnidaršič
Po kosilu je v svoje roke vzel vajeti stari znanec slovenske scene, Jonas Žnidaršič, s katerim smo razmišljali o idejah. Za uvod je prikazal zgodbo iz njegove mladosti, ko je narisal svojo prvo karikaturo, ki je bila njegov prvi in edini plagiat, kar je prvič priznal tukaj, na SOF-u. Pravi, da se je zadnje čase veliko ukvarjal s stand-up komedijo, saj mu je pri tem všeč, da ni posebnih luči, glasbe in ostalih priprav, kot je to urejeno pri tradicionalnem gledališču. Ukvarjal se je z vprašanjem kaj je pri stand-up komediji prav in kaj narobe, ter kaj privlačno in neprivlačno, kasneje pa to primerjal z marketingom. Pri stand-up komediji sta pomembni dve bistveni stvari: smeh ljudi in honorar.
Za primer vzame serijo Kajzer, katere ideja je, da glavni lik vsako epizodo živi drugo življenje, enkrat je kuhar, drugič izterjevalec dolgov, spet tretjič pa oglaševalec, zaradi česar je govorec ta primer sploh omenil. V njej je svojo vlogo dobil tudi Jonas, in sicer prav v epizodi o oglaševanju, kar je podkrepil tudi s posnetkom. Omenjen kader so posneli pri agenciji LUNA, kjer se je Jonasu utrnila ideja o kratkem filmčku, ki ga najdemo na YouTube in pojasni tudi naslov predavanja “Ta čudoviti vonj stare ideje”.
Jonas pravi, da si ne more pomagati, da se ne bi spraševal, kje ljudje dobijo dobre ideje. Njemu samemu gre to zelo težko od rok in zato se je odločil, da o tem povpraša profesionalne kreativce. Posnetke njihovih izjav je pokazal tudi zbranim v dvorani. Prvi intervju je potekal med njim in ustvarjalcem prej omenjene serije Kajzer, ki je dejal, da si vsi ideje sposodijo od nekoga drugega in pri ostalih to opazijo, pri sebi pa ne. Zatem sta prišla do vprašanja, zakaj nam preveč novo ni všeč; intervjuvanec je odgovoril, da se nam novo najprej ne zdi nič posebnega, čez nekaj časa pa je isto dobro, ter dodal še, da: “živimo v času, ko nas bombardirajo z vsebino”. Jonas je posebej poudaril knjigo Cristopherja Bookerja, The Seven Basic Plots, ki je v njegovem tipičnem stilu ni prebral, temveč le pogledal povzetek na Wikipediji. Ta obdeluje sedem glavnih poglavij kreativnosti, ki pa jih moramo nato ustrezno združiti.
Pogovarjal se je tudi z Vincijem, ki pravi, da pripovedovalec naredi zgodbo zanimivo. A kje je meja med recikliranjem stare ideje in krajo? “Tema je problematična, kraja je odtujitev originalne ideje, lahko pa agencija odkupi idejo in jo prenese v naš prostor,” je odgovoril Vinci. Tudi eden izmed njegovih filmov je bil baziran na nekem drugem, z manjšimi spremembami. Jonas je nato temo navezal še na dejstvo, da se nikoli ne pogovarjamo o režiserjih, ki si sposojajo kadre iz drugih filmov, Vinci pa brez zadržkov ali sramu prizna, da je to naredil tudi sam, s tem da si je sposodil Scorsesejev kader.
Tudi Jonas je moral svojo idejo Brez zavor spremeniti v Brez zapor. Slednja je bila prva pogovorna oddaja na POP TV, pri kateri so vzeli ameriški format, vse ostalo pa je bilo avtentično. V dvorani je predvajal dva oglasa iz šova, originalno in neoriginalno, in z njima pričaral nostalgično vzdušje. Prvi oglas je prikazal šaljiv X-perdyzer, ki ljudi nagovarja k nakupu izdelka, s pomočjo katerega iz črevesja iztisnemo plin in ob tem shujšamo. Drugi pa je Žejotik, v katerem Jonas vadi za popoln nastop pri prodaji pijač in na koncu zaradi vsebovanega alkohola obleži.
Zadnji izmed zvezd, s katerim se je pogovarjal Jonas ni nihče drug kot Magnifico, ki mu zaupa, da ideje dobi, ko se potopi v glasbo. Njegov odnos do uporabe že slišanih idej je povsem preprost. Rad se ukvarja z že slišanimi vzorci in nima nikakršnega odpora do reciklaže starih idej, saj je na podlagi teh nastala nova glasba, ki je še ni bilo. Jonas mu postavi še zadnje, a zelo pomembno vprašanje: kje je meja? Magnifico je dogovoril: “V zahodnem svetu je to sodišče,“ ter še dodal: “Čuden čas je, in vse je možno.”
Predavatelj je končal z mislijo: “ideja ni vredna nič, treba jo je tudi pravilno izvesti.” S to mislijo nam polaga na srce, da si zadamo urnik in vsak dan naredimo nekaj v smeri svojih sanj. “Najprej začneš kopirati, potem idejo transformiraš, nato pa jo kombiniraš z nečim drugim in dobiš nov izum,” je iskreno povedal. Se še spomnite na začetku omenjenih dveh ‘poant’ stand-upa? Dve ‘poanti’ marketinga pa sta: prodaja izdelka in seveda spet – honorar.