Saša Jerković

V mladosti je sanjal, da bo arhitekt. Ali vsaj statik. A je bil pri izračunih kar precej površen in se je zbal, da se mu bodo vse zgradbe porušile. Sanjal je tudi, da bo veslaški olimpijski prvak. Kot znameniti Finec Pertti Karppinen. Ki je na igrah kot za stavo pral Nemca Kolbeja. A so se sanje utopile nekje v Dravi. Fant je počasi spoznaval, da je njegova najmočnejša mišica – jezik. In postal športni novinar. Od prvega dne kariere je zvest RTV Slovenija. Prva športna poročila je prebral med zimskimi olimpijskimi igrami v Naganu leta 1998. Kaj je takrat prebral, še danes ne ve. Trema je bila prehuda. Včasih je resen, a se je znal med poročili tudi nezaustavljivo režati kot pečen maček. Saj je bila vsebina res smešna, a tako zelo pa res ne. S prizorišča je poročal s štirih poletnih olimpijskih iger, za zimske pravi, da nima ustrezne obutve. Slovensko nogometno reprezentanco je spremljal na evropskem in dveh svetovnih prvenstvih. Katancu je ponudil mikrofon, da je Slovencem božič voščil že novembra, Zahoviču, da je pojasnil, da lahko brez kredita kupi Šmarno goro. V zadnjem času ga videvamo v nekoliko drugačni vlogi – voditelja kviza.