Dnevnik Mladih kreativcev v Cannesu

Zmagovalni par Natečaja za Mlade kreativce, ki je žirijo prepričal z rešitvijo NLB Hud cajt, Andraž Čelik in Tit Lončar z agencije Internavti, sta zastopala slovenske barve na tekmovanju Young Lions na festivalu kreativnosti Cannes Lions v kategoriji Digital.
Svoje doživetje festivala, ki je pustil močne vtise, sta strnila v festivalski dnevnik, ki ga objavljamo v celoti.

Ponedeljek, 17.6.

Kazalec na uri je kazal tretjo uro ponoči, ko se je začel najin teden v Cannesu. Po neprespani noči sva se ob petih zjutraj na avtobusni postaji  v Ljubljani usedla na avtobus in odpeljala proti letališču v Benetkah. Pot do tam je bila na srečo kratka, saj sva že čez pol ure zaspala in tako poskušala pridobiti izgubljen spanec. Kratka je bila tudi pot do Cannesa, saj let z letalom traja le slabo uro in kot bi mignil sva bila na Azurni obali. Pristala sva v Nici in pot nato zaključila s še krajšo vožnjo z vlakom do Cannesa.

Tam naju je pričakalo žgoče mediteransko sonce, ki pa ob konstantnem, presenetljivo hladnem vetru hitro postane zelo prijetno. Prijetna je bila tudi gospa, ki naju je pričakala in nama predala ključe apartmaja, ki je lociran direktno ob glavni mestni promenadi, le par korakov stran od morja. Seveda, kot je za mediteranske narode značilno, pa ni šlo tudi brez težav pri angleščini, tako, da smo se preko telefona le s težavo uspeli sporazumeti o lokaciji apartmaja.

Ko sva se namestila v stanovanju, sva se odločila na hitro raziskati mesto in dvigniti akreditacijo za festival saj naju je že naslednji dan čakal težko pričakovani Young Lions Digital briefing.

Andraž

Torek, 18. 6.

Najin prvi pravi festivalski dan, ko sva bila še minimalno obremenjena s tekmovanjem. Sicer sva zaradi vsesplošne “potovalne” utrujenosti jutro rahlo potegnila, kljub temu pa sva ob desetih zjutraj že napadla prizorišče. Prvo pravo predavanje – združitev Droge in Accenture – naju je pustilo precej hladno, tako da sva sledila navodilom najine šefice in se prepustila tavanju med prizorišči, v iskanju nečesa novega. Hitro naju je k sebi zvabila Cindy Gallop, ki se je, kot vedno, izkazala za mojstrico obračunavanja z neenakostjo. Prvič sem jo imel priložnost poslušati na Golden Drumu v Ljubljani, bil očaran, tako da je bil izlet na Cannes Lions plažo pravzaprav nujen. Nadaljevala sva s “klasično” turo po oznamčenih plažah, kjer sva se pustila razvajati s personaliziranimi koktejli pri Pinterestu, si natisnila zelo kul Google kape in počela še sto drugih drobnarij. Nato je bil čas za moje daleč najbolj pričakovano predavanje, človečenje znamk z Budom in eno največjih košarkaških legend D-Wadom. Pričakovano je bil njegov prihod na oder podprt z najbučnejšim aplavzom festivala. Po predavanju je sledil najpomembnejši dogodek festival – briefing mladih levov v kategoriji digital. Rahlo prestrašena od količine prijavljenih parov iz celega sveta sva hitro planila po mape z navodili in bila nad njimi navdušena. Sledila je dolga noč oblikovanja in piljenja ideje, ki se je zaključila v zgodnjih jutranjih urah.

Mladi lev Tit Lončar

Sreda, 19. 6.

Sreda je bila v celoti namenjena tekmovanju. Sponzor tekmovalnega briefa je bila naravovarstvena organizacija WWF, za nalogo pa je bilo potrebno ustvariti digitalno rešitev, ki bi jim zagotovila, da čim več milenijcev postane njihovih dolgoročnih donatorjev. Polna energije sva vstopila v ekstremno klimatiziran prostor, kjer so nam bile dodeljene majhne, bele in precej neudobne celice. V nasprotju s pričakovanji se v ozračju ni čutilo nekakšne napetosti. Veliko celic sotekmovalcev je del dopoldneva celo samevalo in šele ob kosilo je bilo v ozračju čutiti nekakšno napetost. Med tekmovanjem se je izkazala stara modrost, ki sem se jo naučil že v časih obiskovanja pravne fakultete, kjer si najlažje navezal stik s kolegi med čakanjem na ustni izpit. Tudi na Mladih Levih sem največ stikov navezal med manjšimi odmori pred tekmovalnim prizoriščem, kjer smo si lahko izpovedali svoje trpljenje in drug drugega tolažili. Če sem v prvih dneh festivala preživel v nekakšnem strahu pred “networkanjem”, oziroma se mi še ni čisto sanjalo kaj to pomeni, je med tekmovanjem to prišlo naravno. Spoznal sem ekipe iz veliko držav, lanske zmagovalce in še kopico drugih “likov”, ki so si za zavetišče pred soncem izbrali hladilnico Cannes Lions School. Popoldne je minevalo v znamenju tekmovanja, po zaključku pa smo z ostalimi mladimi levi odšli na zaslužen happy hour, nato pa se porazgubili po prenočiščih, v nestrpnem pričakovanju predstavitev naslednjega dne.

Mladi lev Tit Lončar

Četrtek, 20.6.

V četrtek zjutraj sem se zbudil z nezanemarljivim glavobolom, ki je bil direktna posledica večernega druženja na plaži z ukrajinskima Mladima levoma. Prejšnji dan sva nalogo uspešno oddala, a zdaj je sledila še prezentacija pred komisijo. Na hitro sem pozajtrkoval, se nekajkrat ponovil svoj prezentacijski pitch in že se je bilo treba odpraviti v Palais des Festivals, kjer sva zagovarjala svojo rešitev.

Po uspešni predstavitvi sem zares potreboval nekaj, kjer bi si vsaj za trenutek lahko spočil živce, zato sem se odpravil v veliko festivalsko dvorano na pogovor z naslovom THE FUTURE OF ENTERTAINMENT, kar se je izkazalo za odlično izbiro. Gosta na pogovoru sta bila nihče drug kot Jeff Goldblum in Stephane Xiberras, ki sta v značilno Jeffovi komični diskusiji premlevala o tudi meni zelo ljubih tematikah kot so video igre in meme-ji.

A napetost je popustila le za trenutek, saj naju je že čez par ur čakala razglasitev finalistov tekmovanja Young Lions. Ob ne uvrstitvi v ožji izbor sem bil precej razočaran, a v Cannesu na to hitro pozabiš v poplavi dražljajev na vsakem koraku. Poleg tega pa naju je že četrti večer zapored čakala zabava z novimi “international” prijatelji, tako, da me je grenkoba hitro minila.

Andraž

Petek, 21.6.

Ko sva v petek zjutraj opravila s še zadnjo obveznostjo (debrief-om z žirijo tekmovanja Young Lions, ki je letos potekal prvič), sem si zaželel, da bi za tem imel na voljo še en teden za raziskovanje festivala in se resnično lahko posvetil vsemu, kar ponuja.

A petek pomeni zadnji dan kanskih levov in zato še zadnjo priložnost, da iz preostalega časa iztisneš maksimalno. In ponudba petka me ni pustila hladnega – od kul Apple predavanja, do novo odkrite neverjetne razstave nagrajenih printov v kleti Palais-a, za zaključek kot se spodobi pa se večerna prireditev Awards Show, ki je počastila najbolj mogočna dela preteklega leta. Na Award Showu so blestela imena kot so Apple, Ikea, Burger King, Nike in na strani agencije Droga5, Wieden + Kennedy, VMLY&R ter McCann New York.

Takoj po končanem zaključnem showu sva se postavila v dolgo vrsto, ki se je vila vzdolž promenade vse do slovitega hotela InterContinental Carlton, na plaži katerega se je odvila še zadnja zabava tedna. Ta večer sem kljub zavedanju, da se moram naslednje jutro zbuditi zelo zgodaj in se odpraviti na pot proti domu, poskušal izkoristiti do obisti. Z vsakim od kopice novih prijateljev sem še zadnjic nazdravil v upanju, da se še kdaj vidimo. Zabava ob spremljavi številnih (za moj okus sicer ne preveč prepričljivih) glasbenikov in ognjemeta na privatni plaži Carltona je mignila kot bi trenil in že je bil čas, da se poslovim in poskušam pridobiti vsaj nekaj ur spanja pred odhodom domov. Večer je minil tako hitro, kot je minil divji, nor teden, ki si ga bom definitivno zapomnil za vedno.

Andraž

Izkušnjo so omogočili